Nova knjiga Toneta Partljiča nadaljuje pričevanje o njegovem rojstnem mestu Mariboru. Tokrat obravnava trideseta leta, ko je Maribor postajal industrijsko središče z železničarskimi delavnicami in unikatno železničarsko stanovanjsko kolonijo, tekstilno industrijo, splavarskim tranzitom na Dravi in elektrarno Fala. To je »mariborska kronika«, zmes zgodovine in fikcije, obrnjena v leto 1934, leto Maistrove smrti in atentatov na kralja Aleksandra v Marseillu in kanclerja Dollfusa na Dunaju. V tem času se je že bliskalo zaradi Hitlerja v Nemčiji, fašistov v Španiji, Mussolinija v Italiji, fašisti pa so že desetletje izvajali genocid nad slovenskimi Primorci.
V obmejnem Mariboru se je že slišal zlovešči grom, vendar je še pihal vzhodni veter z Goric, Prlekije in daljnih slovanskih dežel. Poleg prepoznavnih osebnosti so junaki še dijaki gimnazij iz Kinder procesa, primorski emigranti, avstrijski Nemci, Rusi, jugoslovanski vojaki … In kot večna priča reka Drava, ki teče in nič ne reče.
Nova knjiga Toneta Partljiča nadaljuje pričevanje o njegovem rojstnem mestu Mariboru. Tokrat obravnava trideseta leta, ko je Maribor postajal industrijsko središče z železničarskimi delavnicami in unikatno železničarsko stanovanjsko kolonijo, tekstilno industrijo, splavarskim tranzitom na Dravi in elektrarno Fala. To je »mariborska kronika«, zmes zgodovine in fikcije, obrnjena v leto 1934, leto Maistrove smrti in atentatov na kralja Aleksandra v Marseillu in kanclerja Dollfusa na Dunaju. V tem času se je že bliskalo zaradi Hitlerja v Nemčiji, fašistov v Španiji, Mussolinija v Italiji, fašisti pa so že desetletje izvajali genocid nad slovenskimi Primorci.
V obmejnem Mariboru se je že slišal zlovešči grom, vendar je še pihal vzhodni veter z Goric, Prlekije in daljnih slovanskih dežel. Poleg prepoznavnih osebnosti so junaki še dijaki gimnazij iz Kinder procesa, primorski emigranti, avstrijski Nemci, Rusi, jugoslovanski vojaki … In kot večna priča reka Drava, ki teče in nič ne reče.